V zadnjih desetletjih povsod po Evropi izrazito naraščata številčnost in prostorska razširjenost divjega prašiča (Sus scrofa). To predstavlja, poleg intenziviranja ekosistemske vloge in neposrednih koristi, ki jih ima vrsta za ekosisteme/okolje, tudi velik upravljavski izziv.

Naraščanje številčnosti divjih prašičev ima namreč za posledico tudi večanje števila konfliktnih situacij, zlasti škod na kmetijskih površinah. Približno polovica vseh škod po tej vrsti v Sloveniji nastane na travinju zaradi ritja; te škode so prostorsko razpršene, časovno raztegnjene na skoraj celo leto in jih je težko preprečevati.