Za uspešno reševanje izzivov oz. konfliktnih situacij na področju upravljanja populacij divjadi, kot so npr. škode po divjem prašiču na travinju, je treba poznati značilnosti nastanka in razumeti najpomembnejše vzročno-posledične povezave, v tem primeru ritja kot evolucijsko determinirane prehranske aktivnosti divjih prašičev.

V prvem delovnem sklopu tako nameravamo nadgraditi/ažurirati v preteklosti že pripravljen pregled vzrokov in posledic ritja ter celovite ekosistemske vloge divjega prašiča (Pokorny in Jelenko, 2013), in sicer z vključitvijo ugotovitev, pridobljenih v svetu (s poudarkom na Evropi) v zadnjih desetih letih.

V izbranih območjih/loviščih bomo prostorsko analizirali vplivne dejavnike (habitatne in populacijske), ki vplivajo na nastanek ritin. Za obdobje 2020–2022 bomo v sodelovanju s predstavniki upravljavcev lovišč v izbranih LUO zbrali podatke/zapisnike o prijavljenih škodah na travinju in tovrstne podatke iz lovskoinformacijskega sistema. Tekom izvajanja projekta bomo v delih izbranih lovišč pojavljanje ritin podrobneje locirali tudi sami, pri čemer bomo poleg neposrednega opazovanja in kartiranja na terenu za ta namen prvič v Sloveniji uporabili brezpilotni zrakoplov oz. dron. Na podlagi obeh nizov podatkov bomo izdelali eksplicitne habitatne modele pojavljanja ritin, z vključitvijo mnogih potencialno pojasnjevalnih spremenljivk.

V tem delovnem sklopu bomo z raziskovalnimi pristopi nadgradili in izboljšali podatke o vplivu talnih lastnosti in dostopnosti prehranskih virov za divjega prašiča v tleh (prehransko zanimive vrste makro- in mezofavne, podzemni deli rastlin) na ritje, ki smo jih v dveh območjih Slovenije pridobili v okviru CRP projekta Divji prašič in škode v agrarni krajini (Jelenko in sod., 2010).

Ta del raziskave bomo izvedli v različnih ekosistemskih razmerah (travniki/pašniki v nižinskem, kolinskem in montanskem pasu) vzdolž gradienta populacijskih gostot divjega prašiča v Sloveniji. Primerjalno bomo vključili tudi območje z dolgotrajno (>30 let) opuščenim kmetovanjem (raziskovalno-eksperimentalni poligon Prolom) ter gozdni ekosistem; v slednjem bomo primerjalno vključili dve raznoliki gozdni združbi v kolinskem in/ali montanskem pasu, kjer se pogosto pojavljajo ritine divjih prašičev.

V raziskovalni projekt bomo vpeljali povsem novo metodo za potrjevanje dostopnosti prehranskih virov za divjega prašiča v tleh, tj. metabarkodiranje okoljske DNK iz tal.

Prehranske preference divjega prašiča v povezavi z ritjem bomo določali na podlagi analiz vzorcev prebavil in iztrebkov, ki jih bomo pridobili s sodelovanjem z lovci takoj po odstrelu nekega osebka v vseh v raziskavo vključenih območij in sicer praviloma od živali, uplenjenih v obdobju marec–november na travnikih (za katere lahko pričakujemo večjo afiniteto do ritja), za primerjavo pa tudi od manjšega števila osebkov, uplenjenih v istem obdobju na krmiščih ter uplenjenih pozimi med izvajanjem skupnih lovov. Vzorčenje bomo zato izvajali skozi celotno leto 2023 in do konca zime 2024.

Razvili bomo enostaven, meta-molekularni pristop za identifikacijo sestavnih delov prehrane divjega prašiča na osnovi določitve DNK, izolirane iz sestavine želodcev in iztrebkov. Morfološko in molekularno identifikacijo prehranskih komponent bomo praviloma izvajali na istih odvzetih osebkih, in sicer v kombinaciji analiz želodčne vsebine in iztrebkov, s čimer bomo poleg določitve prehrane omogočili tudi ovrednotenje zanesljivosti obeh metod ter konsistentnosti uporabe različnih tipov vzorcev. Pri določanju in kvantifikaciji zaznanih prehranskih virov bomo poseben poudarek namenili za kmetijstvo škodljivim organizmom oz. vrstam, ki so znane kot »talni škodljivci« (npr. goli polži, strune, talne sovke, navadni bramor, ogrci oz. ličinke majskega in junijskega hrošča), s čimer bomo skušali ovrednotiti pozitivne učinke ritja oz. ekosistemsko vlogo divjega prašiča.

Vpliv ritja divjih prašičev na bioprodukcijo oz. spremembo količine, kakovosti in vrstne sestave travinja bomo določali po prilagojeni metodologiji. Na večjem številu parno-primerjalnih ploskev v različnih okoljskih pogojih bomo z namenom izločitve naknadnega vpliva paše prostoživečih parkljarjev uporabili uveljavljeno metodo košnje v kletkah, ki jih bomo pred začetkom vegetacijske dobe (marec, april) postavili na naključno izbrane ritine in primerjalno na nerazrito travinje v bližini ritin.

Za ugotavljanje učinka različnih pristopov k saniranju nastale škode bomo v ta del raziskave vključili ritine, nastale v različnih sezonah in z različnim pristopom k sanaciji.

Za spremljanje dolgoročnejšega vpliva ritja bomo na raziskovalnem poligonu Prolom, kjer ni intenzivnega kmetijstva oz. vsakoletne košnje, del raziskovalnih ploskev naravni sukcesiji travinja prepustili daljše obdobje, tj. dve vegetacijski dobi (2023 in 2024), ko bomo z uporabo senzorjev tudi stalno spremljali spreminjanje temperature in vlage na razritih ploskvah.

Na manjšem številu izbranih parno-primerjalnih ploskev v različnih območjih bomo na območju ritin, ki ne bodo sanirane, pred košnjo izvedli tudi botanične (floristične) popise po srednjeevropski popisni metodi, s čimer bomo skušali določiti vpliv ritja divjih prašičev na vrstno sestavo rastlinstva in posledično na spreminjanje (ohranjanje) biotske raznolikosti. Sukcesijo vegetacije na delu izbranih ploskev bomo spremljali tudi z uporabo drona, opremljenega s (termo)kamero z visokoresolucijsko močjo zajemanja slikovnih podatkov, pri čemer bomo v čim večji možni meri skušali vključiti daljše, tj. vsaj leto in pol dolgo obdobje (oz. dve vegetacijski dobi) po nastanku ritin.

V tem delu bomo dopolnili predhodne ugotovitve (Jelenko in sod., 2009, 2010) z novimi spoznanji.

Slednje nameravamo storiti s/z:

• pregledom strokovne in znanstvene literature o učinkih tovrstnih dodatkov h krmi na intenzivnost ritja divjih prašičev oz. na nastale škode na travinju;
• ugotavljanjem priljubljenosti dodatkov h krmi v prehrani divjih prašičev, in sicer z opazovanjem (neposredno, s termovizijskimi napravami in predvsem s pomočjo kamer oz. fotopasti) vedenja in aktivnosti divjih prašičev na izbranih krmiščih (Primorsko in Savinjsko-Kozjansko LUO; Prolom), kjer bodo imeli na razpolago osnovno krmo (čisto koruzo) in koruzo z beljakovinskimi dodatki;
• analizo vsebnosti vitamina B12, ki je sestavni del tovrstnih dodatkov, v jetrih in/ali iztrebkih (iz rektuma) divjih prašičev, uplenjenih na travinju oz. v gozdovih/krmiščih v tistih loviščih in tistem obdobju, ko bomo koruzi dodajali beljakovinske dodatke (s preverjanjem hipoteze, da prašiči, ki zaužijejo beljakovinske dodatke, manj pogosto rijejo, zato bodo v iztrebkih prašičev, uplenjenih na travinju, vsebnosti vitamina B12 manjše kot pri tistih, ki bodo uplenjeni v gozdovih oz. na krmiščih);
• primerjalno analizo sprememb v obsegu nastalih škod zaradi ritja po dodajanju beljakovinsko-vitaminskih dodatkov, in sicer v skupini lovišč z uporabo dodatkov in primerjalno z drugimi lovišči znotraj istega LUO.

Z namenom ugotavljanja možnosti oz. učinkovitosti posameznih ukrepov in kasnejše priprave smernic za izvajanje ustreznih odvračalnih ukrepov nameravamo:

• z usmerjenimi intervjuji z lastniki zemljišč, ki so že uporabljali ali uporabljajo določene odvračalne ukrepe, zbrati, analizirati in sintetizirati njihove ugotovitve (predvsem glede uporabnosti/učinkovitosti električnega pastirja, načina izvedbe le-tega in učinkovitosti drugih ukrepov, kot so svetila in preprosta zvočna odvračala);
• preizkusiti vedenjske reakcije divjih prašičev na zvočna odvračala, tj. s postavitvijo in tarčnim proženjem odvračal na izbranih krmiščih ter snemanjem rekcije živali s kamerami;
• zaščito izbranih travniških površin (npr. v osrednji Sloveniji in na območju raziskovalno-eksperimentalnega poligona Prolom), na katerih divji prašiči pogosto rijejo, s kemičnimi in zvočnimi odvračali ter preprostimi svetili in kasnejšim ugotavljanjem aktivnosti oz. ritja divjih prašičev na teh površinah.

Z zasnovo metodologije ocenjevanja številčnosti divjih prašičev z uporabo fotopasti želimo narediti povezavo z EU projekti (EOW, StepChange, Biodiversa) in tako bistveno prispevati k izobraževanju, vzgoji novih kadrov in dvigu raziskovalnega potenciala na področju raziskav divjadi in lovstva v Sloveniji. Skladno z že razvito metodologijo in protokoli nameravamo tekom izvajanja projekta v jesensko-zimskem času v izbrana lovišča v Primorskem LUO in osrednji Sloveniji namestiti večje število kamer (fotopasti), ki jih bomo periodično premikali med naključno izbranimi lokacijami.
Zbrani posnetki živali (prašičev) bodo analizirani z uporabo modela naključnih srečanj, ki temelji na številu registriranih živali in hitrosti njihovega premikanja, torej na poznavanju t. i. oslonilnih točk znotraj nekega kadra.

Protokol postavitve kamer in algoritmi obdelave podatkov so že razviti, tako da lahko z implementacijo metode in znanj v slovenski prostor pričakujemo pridobitev realnih podatkov o številčnosti in gostoti populacije divjih prašičev v izbranih območjih, kar bo zelo pomemben vhodni podatek za razumevanje vzrokov za prostorsko in časovno variabilnost ritja te vrste.