Lov in druge dejavnosti, povezane z upravljanjem populacij, lahko povzročijo spremembe v demografiji, razširjenosti, vedenju in fiziologiji prostoživečih živali; posledično tudi spremenijo pogostost in moč interakcij z ljudmi. Lov, zlasti kadar se izvaja v obliki obsežnih skupinskih lovov (pogonov) z lovskimi psi, lahko povzroči vedenjske in fiziološke odzive divjih prašičev (Sus scrofa), tj. vrste, ki se jo v Evropi najpogosteje lovi s pogoni. Lov lahko vpliva na prostorsko vedenje, rabo prostora, ritem aktivnosti in prehranjevalne navade ter sproži negativne fiziološke odzive zaradi povečanega stresa, kar posledično vpliva na dobro počutje živali in kakovost mesa. Vendar je znanje o učinkih različnih metod lova (skupinski vs. posamični lov) na vedenje in fiziološke odzive divjih prašičev zelo omejeno, saj doslej na to temo ni bila izvedena nobena celovita študija. To je še posebej problematično, saj ima divji prašič velik potencial za prenos bolezni, s čimer predstavlja tveganje tako za zdravje ljudi kot tudi za ekonomijo oz. prašičerejo. Zato je razumevanje (prostorskega) vedenja in odziva divjih prašičev pri različnih načinih lova zelo pomembno, saj lahko upravljavcem populacij pomaga pri razvoju ter sprejemanju ustreznih upravljavskih strategij.

V okviru projekta bodo vodilni raziskovalci divjih prašičev iz treh sodelujočih držav (Hrvaška, Slovenija, Švica) razvili izviren pristop oz. izvirne metode zbiranja podatkov, terenskega in analitičnega dela, in sicer z namenom povezovanja vedenjskih, molekularnih in fizioloških podatkov, da bi razumeli ekologijo ter odzive divjih prašičev, izpostavljenih različnim lovskim praksam v heterogenih krajinskih razmerah v vseh treh državah.

Projekt bo prispeval k boljšemu razumevanju učinkov lovskih praks na prostorsko vedenje divjih prašičev, disperzijo in migracije ter opredelil vpliv stresa, povzročenega z lovom, na kakovost mesa. To bo prvi projekt, ki bo uporabil najsodobnejšo tehnologijo (GPS telemetrijo) za opredelitev splošnih interakcij med divjimi prašiči in lovskimi psi med pogoni. Pridobljeni rezultati in intenzivna diseminacija le-teh h končnim uporabnikom bodo omogočili odločevalcem, ciljnim deležnikom, upravljavcem populacij, lovcem in mesni industriji opredeliti ustrezne upravljavske prakse za zmanjšanje vpliva zelo pomembnega stresnega dejavnika (lova), kar bo pomagalo izboljšati dobro počutje živali in doseči čim boljšo kakovost mesa za nadaljnjo predelavo in uporabo. Pomembno je, da bo projekt vključen v obstoječe vseevropske mreže, katerih cilj je izboljšati razširjanje informacij o prostorskem vedenju velikih sesalcev med raziskovalci in zainteresiranimi deležniki, k čemur je projektna ekipa že prispevala.