Novice in dogodki

Odvzem vzorcev za ugotavljanje vpliva talnih lastnosti na ritje divjih prašičev

V četrtek, 9. 11. 2023, so sodelujoči pri ciljno raziskovalnem projektu (CRP) z naslovom: Ritje divjih prašičev: vzroki, posledice in možnosti za zmanjšanje škod ter konfliktov, na območju lovske družine Laze odvzeli odvzeli talne vzorce na območju ritin divjih prašičev.

V okviru projekta se namreč skuša ugotoviti tudi vpliv talnih lastnosti in dostopnosti prehranskih virov za divjega prašiča v tleh na ritje.

Ugotavljali bodo potencialen vpliv talnih lastnosti (osnovne pedološke značilnosti, vsebnost makrohranil, prisotnost/dostopnost prehransko zanimivih virov) na pojav ritin na travinju (primerjalno razrito vs. nerazrito).

O divjih prašičih na robu slovenskih naselij

Populacije divjih prašičev v slovenskih gozdovih hitro naraščajo. V Celju tako divje prašiče opažajo že povsem na robu naselja, v neposredni bližini hiš. Čeprav večje škode do zdaj niso povzročili, so prebivalci zaskrbljeni. Pristojni mirijo, da je bojazen odveč, saj da gre za previdne nočne živali.

Nekaj odgovorov v povezavi s to problematiko je v prispevku TV Slovenija podal tudi vodja projekta Ritje divjih prašičev: vzroki, posledice in možnosti za zmanjšanje škod ter konfliktov, prof. dr. Boštjan Pokorny.

Na kongresu Mednarodne zveze raziskovalcev divjadi

Na 36. kongresu Mednarodne zveze raziskovalcev divjadi (International Union of Game Biologists; IUGB), ki poteka med 28. in 31. avgustom v Varšavi (Poljska), sodelujejo tudi slovenski raziskovalci. Prvi dan kongresa je prof. dr. Elena Bužan predavala o pomenu, perspektivah in rezultatih analiz okoljske DNK (e-DNA) v iztrebkih divjega prašiča, volka in risa, in sicer za določanje prehrane teh vrst. Prispevek je nastal v sklopu dveh CRP projektov (Divji prašič in ritje; Zveri in parkljarji).

Vzorčenje v lovišču Rižana

Člana raziskovalnih skupin FVO in UP FAMNIT sta v okviru projekta ENETWILD, pri katerem sodelujeta obe instituciji, v lovišču Rižana odvzela vzorce vode za vzorčenje eDNK.

Projekt ENETWILD, ki ga financira Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), si prizadeva zbrati primerljive podatke na evropski ravni za analizo tveganj bolezni, ki se delijo med divjimi živalmi, živino in ljudmi. Ti podatki so bistveni tudi za ohranjanje in upravljanje divjih živali.

Cilj projekta v naslednjih letih je izboljšati evropske zmogljivosti za spremljanje populacij prostoživečih živali, razviti standarde za zbiranje in preverjanje podatkov ter vzpostaviti in enotne podatkovne baze.

Fotopasti v Čičeriji in Brkinih

V ponedeljek, 12. junija so sodelavci in študenti UP FAMNIT in FVO, v sodelovanju z odgovornimi predstavniki lovske družine Žabnik Obrov, v okviru evropskih projektov StepChange in ENetWild (European Observatory of Wildlife), v Čičeriji in Brkinih (Primorsko lovsko upravljavsko območje) postavili fotopasti za ugotavljanje populacijskih gostot in aktivnosti divjih prašičev.

Divji prašič: ekologija, ekosistemska vloga in vplivi pomembnega okoljskega inženirja

Dekan FVO prof. dr. Boštjan Pokorny je v torek, 13. junija, na povabilo Naravoslovno-tehniškega odseka Slovenske matice predaval o vlogi in vplivih divjega prašiča kot pomembnega okoljskega inženirja.

Celotno predavanje si lahko ogledate TUKAJ.

V zadnjih desetletjih se številčnost in prostorska razširjenost divjega prašiča (Sus scrofa) povsod po Evropi izjemno hitro povečujeta, pri čemer Slovenija ni nobena izjema: po letu 1955, ko je bilo pri nas uplenjenih 230 divjih prašičev, se je odstrel te vrste povečal za 82-krat, na 18.963 osebkov v letu 2021 (tedaj je bilo pri nas iz narave odvzetih kar 19.377 osebkov). Glede na številne ekosistemske vloge, ki jih ima vrsta (je pomemben ekosistemski/okoljski inženir), in negativne vplive aktivnosti divjih prašičev na interese oz. dejavnosti uporabnikov prostora takšna populacijska dinamika povzroča številne konflikte, zato predstavlja velik izziv, a tudi priložnost zaradi mnogih koristi, ki jih ima vrsta za delovanje ekosistemov. Zaradi tega je vedno bolj izražena potreba po raziskavah biologije/ekologije divjega prašiča in njegovih vplivov; v zadnjih dveh desetletjih so bile pri nas izvedene oz. še potekajo posamezne raziskave s finančno podporo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Lovske zveze Slovenije in Evropske agencije za varnost hrane. V prispevku bodo predstavljene nekatere najbolj zanimive ugotovitve teh raziskav, npr. o celoviti ekosistemski vlogi divjega prašiča; populacijski dinamiki vrste in bodočih predvidevanjih le-te, razmnoževalnem potencialu samic in sezonski dinamiki poleganja, genetskih značilnostih, kot so populacijska struktura, sorodstvena razmerja in pojav večočetovstva, prostorskem vedenju oz. disperziji in sezonski dinamiki smrtnosti (povoza) na cestah. Predstavljeni bodo tudi sodobni načini ugotavljanja številčnosti vrste in prve ugotovitve o populacijskih gostotah divjih prašičev pri nas, ki smo jih z uporabo fotopasti pridobili v obdobju 2022/23 v sklopu mednarodnega konzorcija/mreže European Observatory of Wildlife.

Pomemben prispevek k razvoju sodobne metodologije ocenjevanja populacij velikih sesalcev

Raziskovalci FVO kot zunanji sodelavci mednarodnega konzorcija ENetWild od leta 2022 sodelujemo v platformi European Observatory of Wildlife (EOW), v sklopu katere smo marca 2023 izdelali strokovno poročilo za Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA; European Food Safety Authority). V njem smo predstavili rezultate sočasne uporabe velikega števila fotopasti (senzorsko proženih kamer) v mnogih evropskih državah, s čimer smo pomembno prispevali k razvoju sodobne metodologije ocenjevanja populacijskih gostot velikih sesalcev.

Poročilo je v celoti objavljeno v periodični publikaciji EFSA Journal oz. EFSA Supporting Information.

Poročilo si lahko preberete tudi TUKAJ.

V Sloveniji smo člani raziskovalne skupine (poleg FVO tudi UP FAMNIT) v obdobju julij–november 2022 fotopasti postavili na 72 lokacij v Primorskem lovskoupravljavskem območju (lovišči Rižana in Vrhe Vrabče), kjer smo izvedli kar 2.219 kamera*dni monitoringa. Tako obsežen pristop nam je omogočilo sodelovanje oz. uporaba dodatnih kamer mednarodnega projekta StepChange, ki ga ob sodelovanju lovcev izvajamo v Sloveniji.

Populacijske gostote divjih prašičev (v proučevanem obdobju) smo v lovišču Rižana ocenili na 11,1 osebkov (SE = 4,3), v lovišču Vrhe Vrabče pa na 7,1 živali (SE = 2,5). Pridobljene izkušnje in znanje bomo s pridom uporabili in nadgradili v sklopu CRP projekta, tj. v delovnem sklopu 8, ki je namenjen prav ocenjevanju populacijskih gostot divjih prašičev z uporabo fotopasti. Marca 2023 smo kamere že namestili v lovišče Oljka Šmartno ob Paki, v naslednjih mesecih pa jih bomo še v nekatera druga lovišča vzdolž pričakovanega gradienta populacijskih gostot te vrste.

Nameščanje kamer v lovišču Oljka, Šmartno ob Paki

Člani projektne skupine so marca 2023 začeli s spomladanskim določanjem populacijskih gostot divjih prašičev (in drugih velikih vrst prostoživečih sesalcev), in sicer z uporabo fotopasti, pri čemer nadgrajujejo pridobljena znanja ter sodelovanje v mednarodnih projektih, tj. European Observatory of Wildlife (EOW) in StepChange (program Obzorje 2020; projekt namenjen pospeševanju sodelovanja z lovci kot pomembnimi ljubiteljskimi znanstveniki v monitoringu in raziskavah prostoživečih živali in biodiverzitete).

Najprej so namestili večje število kamer v lovišču Oljka, Šmartno ob Paki (Savinjsko-Kozjansko lovskoupravljavsko območje, osrednja Slovenija), in sicer v sodelovanju Fakultete za varstvo okolja (FVO), Univerze na Primorskem, Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), in lovcev lovske družine Oljka.

Tesnost in uspešnost sodelovanja obeh akademskih institucij najbolje potrjuje projektna sodelavka Katrin Školnik Škrabe, ki je na FVO z odliko diplomirala na prvostopenjskem študiju, trenutno pa končuje magistrski študij na UP FAMNIT, in sicer z izdelavo magistrske naloge prav v sklopu skupnega CRP projekta.

Divji prašič: kaj že vemo in kaj bi še želeli ugotoviti o vrsti v Sloveniji

Na 14. Slovenskem lovskem dnevu oz. strokovno-znanstvenem posvetovanju »Lovstvo, trajnostna raba naravnih virov in biodiverziteta« je prof. dr. Boštjan Pokorny izvedel predavanje »Divji prašič: kaj že vemo in kaj bi še želeli ugotoviti o vrsti v Sloveniji«, v katerem je predstavil nekatere najzanimivejše domače znanstvene ugotovitve o biologiji/ekologiji divjega prašiča ter predstavil CRP projekt Ritje divjih prašičev: vzroki, posledice in možnosti za zmanjšanje škod ter konfliktov.

Predstavitev si lahko ogledate TUKAJ, izvleček pa lahko preberete v zborniku izvlečkov (str. 13)

Objava članka v strokovni reviji Heredity

Prof. dr. Boštjan Pokorny je s soavtorji v spletni izdaji revije Heredity objavil članek z naslovom “Spatial genetic structure of European wild boar, with inferences on late-Pleistocene and Holocene demographic history”.

Več tudi na: www.nature.com/hdy/

Uvodni sestanek

V petek, 11. 11. 2022, je na Biotehniški fakulteti potekal uvodni sestanek projektne skupine, ki so se ga udeležili predstavniki oz. koordinatorji vseh sodelujočih raziskovalnih organizacij ter predstavnik MKGP oz. vsebinski spremljevalec (dr. Matevž Adamič). Pogovorili smo se o najpomembnejših projektnih ciljih, nekoliko podrobneje smo pregledali projektne sklope, terminski plan izvedbe projekta in odgovornosti partnerjev.

Začetek projekta

Oktobra 2022 smo sodelujoči partnerji začeli izvajati projekt »Ritje divjih prašičev: vzroki, posledice in možnosti za zmanjšanje škod ter konfliktov« (V4-2223), ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), in sicer v okviru izvajanja Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) »Naša hrana, podeželje in naravni viri«.

Raziskovalni projekt bo v obdobju 1. 10. 2022 – 30. 9. 2024 izvajal konzorcij pod vodstvom Fakultete za varstvo okolja (FVO) in z udeležbo Univerze v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (BF), Univerze na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS); zunanja partnerska institucija pa je Vseučilišče v Zagrebu, Agronomska fakulteta (AFZG).